jeudi, septembre 28, 2023
spot_img
HomeKEWUUJICAKKITIIƊEKo Caasam yummiraaɗo dogata haa jooni e ɓalli men | E Kudol...

Ko Caasam yummiraaɗo dogata haa jooni e ɓalli men | E Kudol Mammadu Saalif Mbaay

-

KO CAASAM YUMMIRAAƊO DOGATA HAA JOONI E ƁALLI MEN !

E maanditaare duuɓi tati jaltugol deftere men : « Cowogol e Kosamɗingol aadee », eɗen mbaɗa ndee winndande siftoraandu.

Pulaar ina heewi wiyde : « Kosam yummiraaɗo, ɓuri aaye e talkuru ; talkuru ina majje, aaye ina rufa, kono kosam yummiraaɗo majjataa maayataa… » ! Mbele ko ɗuum tan yummiraaɗo yooɓnata ɓiyum ?

Ina anndaa wonde ɗo neɗɗo wonnoo ɓiɗnde wootere ɗo fuɗɗoode nguurndam mum, caggal lebbi jeeyayi tawata ko nde yeñii e milliyaaruuji ɓiɗɗe baɗooje heen edda ɓiɗnde kala gollal ceerngal e edda goɗɗo oo. Ko ɓiɗnde yitere gollata koo, ɓiɗnde heeñere gollaani ɗuum ; ko ɓiɗnde ƴiiƴam rusata okisjen haa jaaƴoyoo to gaarabbere[1], ɓiɗnde ngaandi, ngaadorol [2] hattanaani ɗuum, kayre fof e ŋarɗude gollal, so nawde tinaaki haa yettoo ngaandi, seɗa, sigga, adda jaabtowol ɓurngol haandude e ngoon jeertino.

Kono holi ko gaarabbere gollotoo e nder ɓanndu ? Holi nii, ko woni iwdi mayre nde ɓoccoonde yummaare jaɓɓii koɗo mum tedduɗo (kañol), jillaare dañaa, haa njilludi arto awlaa, wonti boruwol gootol ngol boruuji 46, coomɗe denndaagal kumpite ɗe ndee tagoore hesere ndee jogori feeñirde ? E toɓɓugol ɓiɗɗo, ɓoccongel ngel e kañol ngol ndentintaa fof.

To bannge kañol, aaludeere saawnde ADN e ɓalel-gullel mum ina mbeeɗondiree ; kono terɗe tokoose nderiije ɗee kala, e kuuɓal mumen « pittete ». Ngol ceɗgol noon, ɓuri toɗɗaade ko « isinon » ngaddowon caasam e nder ɓiɗnde, koon ngoni kon mbiyat-mi gaarabbe (mitokondiriije). Waɗde ko gaarabbe ɓoccoonde ndee, waɗde yumma oo tan keddotoo e nder ganngal ngal.

Ngel tergel ngel nguurndam woorataa ina jogii kañum ne nguurtol ngartudi, ADN, mum keeriingol. Ngam siftinde, ADN gaarabbeejo waɗi ko gene 37, ɗoon ɗo ADN aaludeere, mo gaaluuɗe ɓoccoonde e kañol ndentinta e mum oo, soomi ko hedde 23000 genel.

En kaalataa ɗoo noon, ko woni sabaabu ngol camminol (momtugol) keɓtotoongol ADN gaarabbeejo mo kañol ngol, kono so en tuugniima e wiɗtooji Vincent Galy e kippu mum ɗi mbaɗnoo e 2011, eɗen mbaawi hollirde wonde ndee feeñfeeñre e tuma toɓɓingol ngilngu Caenorhabditis elegans waɗata ko hojomaaji noogaas caggal toɓɓingol ngol, waɗde e tuma lawɗuɗo no feewi. Ngol cammingol waɗata ko e ballal mollere ibikitiin, garoowo ñiɓaade e porotiinaaji potɗi ñaamtaade ɗii. Ko hono ɗuum ne, kippu Gérald Schatten holliri to ndammiri e to baaɗi kala, wonde gaarabbe kañi ɗii ina pesiree ibikitiin oo, caggal nde toɓɓingol waɗi.

Ko waawi heen wonde fof, en paamii (mbiɗo joortii) wonde gooto e men kala yooɓotoo e nguurndam mum ko gaarabbe yummiraaɗo. Ndeke « isinaaji » men yakawere ɗi caasirten ɗii ko beeɗal yummiraaɗo woni ɗoon. Ummaade tan, so en koybinii, nde mollere Gilikoos (suukara) heltaa e nder kaaɗdi ɓiɗnde, naatnaa e nder gaarabbere, ɗo jiiltol kerbse yerwii molle haa yettii fosforilal koomowal (oksidoowal), ko kala sowre mittere oksijen (O2) nde poof-ɗen woni keɓɓo kaaɗtamo elektoronaaji e porotoonaaji, yakarewe ATP yeñtinee ɗoon mbele ɓanndu ina golla golle mum. Kala nde gooto e men, golli gollal yoo yettu Joomiraaɗo, teddina yummiraaɗo.

So en ngartii e pulal dow ngal ne, kosam yummiraaɗo ne darii ko darnde ñaamdu timmundu sabu soomde ɗam porotiinaaji, suukareeje, memtinaaje neenɗuɗe, yantude e oogooɗe e guuramiine (witaminaaji), ɗi boobo oo dolata e kala newaare, kono ko kannjam wallata mo e haɓtaade piɗe[3]e ñabbuuji. Haaɗaani ɗoon noon, ngati yoga e wiɗtooji kollirii wonde eɗam heelɗina, ɗam seeɓna hakkille boobo kaarɗo muynam.

So neɗɗo entaama dartinii muynam haa wonii sagata, so sewnde kosam horii ne, yoo joom mum siftor waraango yummiraawo dogoowo e mum ngoo, ngoon woni yakawere rokkoore caasam makko ɗam horataa haa nde o ruttii e Joomiiko.

Goomu Fulo e Wiɗto

[1] Gaarabbere = Mitochondrie

[2]Ngaadorol = neurone

[3] Piɗe = Affections

Mammadu Saalif Mbaay

spot_img

DERNIEREMENT

Mbele Hamza Caam ko ko soñi ko aawnoo?

Caggal nde hooreejo leydi Muritani itti gardinooɗo gollordu toppitiindu Ndiyam hono Mohamed Mahmuudu Wul Jaafar. Batu jaagorɗe waɗii hannde altine 21 juko toɗɗiima Hamza Caam...

Niiseer : piirooje hare Konuuji Mali e Burkinaa njuuriima Ñaamey

19Leydi Burkinaa Fasoo e Mali, neldii konuuji mumen hanki aljumaa 18 ut 2023, laaɗe diwooje keertoriiɗe hare ngam nootaade noddaango Niger.  Wallude ndii leydi kala...

Ŋakkere ndiyam huuɓtidinnde laamorgo Nuwaasot | Ciimtol Jaayre Pinal-JP

Ngon-ɗen ko e leegal Arafat, ko dille cente cente yimɓe jogiiɓe bidoŋaaji, siwooji dogdognooɓe ine njiyloyoo ndiyam. Halimata Gise, debbo koriiɗo dañde ndiyam, e wiyde...

Hello Celluka – Taro Winndannde 26 | Jaayre Pinal

Hello Celluka... https://soundcloud.com/babiraguel/hello-celluka-taro-winndannde-26-jaayre-pinal?si=6031e301dd9a409894b332872bf22e86&utm_source=clipboard&utm_medium=text&utm_campaign=social_sharing

Suivez-nous...

893FansLike
1,027FollowersFollow
21,200SubscribersSubscribe

les + populaires

Publicité

spot_img

Interdit de copier le texte, prenez le lien !