Celluka ko ganndal kaalowal kala ko fayti e ɗemngal gila to njuɓɓudi maggal, lelngo maggal, haa yottani ma no ngal haani wowlireede. Wonaa no neɗɗo weldaa fof haaldata. Ɗemngal fof ina jogii tan no haaldatee. Won ko angal jaɓa kadi won ko angal saloo.
So en mbiyii celluka Pulaar noon, hanti en tonngiima e ɗemngal men. Ngal wonii haaju men e kuccam men. Kala maakɗo (kaalɗo) ko wonaa kanngal, o wiyee wonnde o haalaani Pulaar. Won heen kadi ina kaala ngal tawa kaali ngal ko e mbaydi ndi sellaani. Ɓe mbaɗtee e laawol walla ɓe ngoppiree noon ɓe puyboo e maayo Pulaar ñawɗo.
Yoo faame kadi wonnde celluka tuugnotoo ko e kaalki yimɓe haa teeŋti noon e mawɓe men haalatnooɓe Pulaar ɓolo mbo jillaani ɗemɗe goɗɗe. Waawnooɓe Fulfulde laaɓnde cer tawa juuto daawal waylaani no ɓe kaaldatnoo.
— Lelngo haala: no haala ka lelorii, no ka wayi. Mbele aka yuɓɓi walla ka yuɓɓaani. Mbele aka ɗooftii njuɓɓudi ɗemngal ngal. So en dokkii yeru mbiyen: “ko aan wiyi miin yaha soodeede kosam”. So baawɗo Pulaar o nanii kaa haala, o mbo annda ko kaalɗo o yiɗi haalde kono kadi o mbo yananaa oon ko Pulaar ñawɗo bof haali. Baawal makko ɗemngal ngal holla mbo wonnde konngol ngol ko nii haannoo leloraade: “Ko aan wiyi mi yo mi yah mi soodoya kosam”. Ɗoon celluka huutoraama ɗoon.
— Jooforde e toɗɗorde: celluka ina wallita neɗɗo e anndude holi ndeen jooforde/toɗɗorde fotnde huutoreede e kala nokku. Joomum heɓa anndude wonnde mbaalu ko ngu e nguu, nagge ko nge e ngee, maaro ko e koo…eknh. So Baabaho wiyi ma: “Puccu ba ina yaawi” mbiyaa ɗum wonnde bonnii Pulaar. Puccu ko NGU haani toɗɗoreede. Kala mawnuɗo e renndo fulɓe, ɗo Fulfulde wollatee (haalatee) joomum heewaani jiiɓondirde jooporɗe e toɗɗorde. Ko janngoowo ɗemngal ngal heewi yande e ɗeen juume.
—Teelɗinde e hebbinde: celluka ina daroo ɗoon darnde lobbere. Wowlaandu fof ina jogii tan no hebbinirtee e no famɗinirtee. Joomum annda alkule baylotooɗe iwde e teelal fayde e keewal bayɗe no: -R e D yeru: rawaandu wonta dawaaɗi -F e P yeru: faandu wonta paali -S e C: sonndu wonta colli…eknh Joomum annda kadi wonnde NAGGE keewal mum ko NAYI wonaa NAGGUUJI.
Celluka ina heewi dame, damal heen fof ina jogii tan ko huccani. No mbiy-ɗen adan nii tan wonnde celluka ittatee ko e kaalki yimɓe. Woto neɗɗo janngu celluka seeɗa tan wiya ina bonnita no yimɓe fof kaaldata. Won heen mbiya wonnde helmere PULAAR sellaani tawde tan jooforaama o. Yoo humpite wonnde ɗemngal wonata tan ko e yahde ina wayloo.
Geɗel ɗiɗmel ngel ko so fulɓe aduna ɓe fof njaɓii janngude celluka paamotiral hakkunde maɓɓe weeɓat. Ina jeyaa e ko haɗi en nanondirde waasde en humpitaade ɗemngal ngal sanne. Heewɓe ina mbiya yoo ɗemngal woottiɗine. Miin dey yiyannde am holli-mi, caggal no kumpitii-mi yoga e caltule (ngaddinaaji) fulɓe, ko ɗemngal ko ngal gootal. Ngal hatojinaani e woottiɗineede.
Woni caɗeele men tan ko en njokkondiraani e fulɓe woɗɓe. So en keɗondirii, en kuutoriima Fulfulde ɓolnde nde jillaani gowlaali ɗemɗe goɗɗe, en paamondirat.
Yoo neɗɗo jaɓ janngude ɗemngal mum. Woto o wiyu wonnde haalde ngal tan yonii mbo, alaa yo o janngu ngal; o luggiɗinoo e maggal; o takkoo mawɓe, o heɓa e mum’en kelmeendi kesiri. O suusa naamndaade, o waasa hersude. O sooda defte binndaaɗe e Pulaar, o tara ɗe. O wona keɗotooɗo no yimɓe kaaldata.
En teddinirii binndol ngol musiɗɗo men Fandou Almoudo e Giɗo Pulaar Almudel Murtuɗo.
E kuɗol: ✍️ Mohammed Jallo