jeudi, septembre 28, 2023
spot_img
HomeKEWUUJICAKKITIIƊEPUƊIWAL: Ko abbere woni aawdi | E Kudol Mamadu Mbaay

PUƊIWAL: Ko abbere woni aawdi | E Kudol Mamadu Mbaay

-

E nder jiiltol nguurndam « puɗi ɗi gabbe », innirteeɗi aawtipuɗi[1], ko abbere woni mahri coomndi, kuuroori ganngaaru puɗol. Abbere ndee, e ko ɓuri heewde, ina tawee e nder ɓesnoore newnoore carogol mayre.

Ko abbere newnanta puɗi e waawde ruuɗaade e daɗde ngonkaaji nokku mbaylotooɗi haa ngonta lor, maa wonii nde woɗɗitoo ɗiin ngonkaaji, walla nde fadndoo haa ngonkaaji moƴƴi ngarta.

Abbere noon dañatee ko e baylogol ɓoccoonde toɓɓinaande. Ko ɗuum waɗi, nde mahii ko e senngooji ceerɗi ummiiɗi e : senngo puɗabberol[2]yumma (coomɗi abbere ndee), senngo toɓɓire-puɗol (bagiiji ndesaari abbere ndee) e senngo puɗabberol haralde rewoore heen ndee : gannga oo e hoore mum.

Aawtipuɗi noon, walla mbiyen puɗi ɗi gabbe, ina peccii e diɗɗe ɗiɗi mawɗe : diɗɗal poylolli-gabbe [3]e diɗɗal coomɗi-gabbe[4]walla mbiyaa puɗi-piindooji. E nder poylolli-gabbe, hono no innde ndee holliri nii, ko ɓoccolde[5] weejnde nde mojaaka darii darnde abbere ndee, waɗde nde wonata ko foylolde. Coomɗi-gabbe noon ngoni jeñtinooji ɓesnooje, ƴoƴooje e ummaade e ƴellitagol ɓoccinirde huurnde ɓoccolde ndee. Ko ɗuum waɗi ɓesnoore ndee wiyeede ko ɓoccinirde ƴoƴnde (ɓennunde), hay so tawii, ende siforee fuunti-ɓesnoore walal funeere-ɓesnoore, so nde mahiima e ceŋɗe piindol goɗɗe ɗee. En naatantaa ɗoo, eddaaji tati ɓesnooje e sifaaji mumen.

Hay so iwdi puɗi ɗi gabbe heɓindaaka tawo no feewi, jiytule ɓurɗe hesɗude ɗee koddiri peeñgol majji ko e raawre Dewoniire, mbiyen hedde 400 ujunere hitaande, ado hannde.

Toɓɓingol cowingol e keblugol abbere

Toɓɓingol cowingol

Horworde bumminirde naatat e nder ɓoccongel, e rewrude e toɓɓinirgel[6]. Horworde ndee taccita kesiiri[7], ngam yettaade sasa ganngureewa. Ko e nder kaan sasa woni ɗo feeñfeeñre toɓɓingol cowingol waɗata. Ko ndeen, talkurol[8]gootol fiɗɗitoo e nder talkural tiindoo ɓoccolal[9] toɓɓina ngal, ngam rokkude ɓoccoonde arwaniire (2n), laatoytoonde ganngaaru. Talkurol ɗiɗaɓol tawtoyaa gaaluuɗe sasa ɗiɗi goɗɗe ɗee, taayondira e majje ngam rokkude ɓoccoonde ɗiɗaɓere ndee (3n), wontoyoore ndesaari ñamri saawotoondi e nder abbere, woni mboofoondi[10].

Ɓoccoonde arwaniire ndee ƴellitortoo ko gaarpeƴol, ngam rokkude gannga. Ganngaaru abbere mahii ko e ɗaɗel, pooɓel, noppon ɗiɗon e ɗemɗemol kaaɗtamol[11].

Mammadu Saalif Mbaay

Goomu Fulo e Wiɗto

[1] aawtipuɗi = spermaphytes

[2] puɗabberol = sporophyte

[3] poylolli-gabbe = gymnospermes

[4] coomɗi-gabbe = angiospermes

[5] ɓoccolde = ovule

[6] toɓɓinirgel = micropyle

[7] kesiiri = nucelle

[8] talkurol = anthérozoide

[9] ɓoccolal = oosphere

[10]mboofoondi = albumen

[11] ɗemɗemol kaaɗtamol = gemmule

Mamadu Mbaay

spot_img

DERNIEREMENT

Mbele Hamza Caam ko ko soñi ko aawnoo?

Caggal nde hooreejo leydi Muritani itti gardinooɗo gollordu toppitiindu Ndiyam hono Mohamed Mahmuudu Wul Jaafar. Batu jaagorɗe waɗii hannde altine 21 juko toɗɗiima Hamza Caam...

Niiseer : piirooje hare Konuuji Mali e Burkinaa njuuriima Ñaamey

19Leydi Burkinaa Fasoo e Mali, neldii konuuji mumen hanki aljumaa 18 ut 2023, laaɗe diwooje keertoriiɗe hare ngam nootaade noddaango Niger.  Wallude ndii leydi kala...

Ŋakkere ndiyam huuɓtidinnde laamorgo Nuwaasot | Ciimtol Jaayre Pinal-JP

Ngon-ɗen ko e leegal Arafat, ko dille cente cente yimɓe jogiiɓe bidoŋaaji, siwooji dogdognooɓe ine njiyloyoo ndiyam. Halimata Gise, debbo koriiɗo dañde ndiyam, e wiyde...

Hello Celluka – Taro Winndannde 26 | Jaayre Pinal

Hello Celluka... https://soundcloud.com/babiraguel/hello-celluka-taro-winndannde-26-jaayre-pinal?si=6031e301dd9a409894b332872bf22e86&utm_source=clipboard&utm_medium=text&utm_campaign=social_sharing

Suivez-nous...

893FansLike
1,027FollowersFollow
21,200SubscribersSubscribe

les + populaires

Publicité

spot_img

Interdit de copier le texte, prenez le lien !