E nder jiiltol nguurndam « puɗi ɗi gabbe », innirteeɗi aawtipuɗi[1], ko abbere woni mahri coomndi, kuuroori ganngaaru puɗol. Abbere ndee, e ko ɓuri heewde, ina tawee e nder ɓesnoore newnoore carogol mayre.
Ko abbere newnanta puɗi e waawde ruuɗaade e daɗde ngonkaaji nokku mbaylotooɗi haa ngonta lor, maa wonii nde woɗɗitoo ɗiin ngonkaaji, walla nde fadndoo haa ngonkaaji moƴƴi ngarta.
Abbere noon dañatee ko e baylogol ɓoccoonde toɓɓinaande. Ko ɗuum waɗi, nde mahii ko e senngooji ceerɗi ummiiɗi e : senngo puɗabberol[2]yumma (coomɗi abbere ndee), senngo toɓɓire-puɗol (bagiiji ndesaari abbere ndee) e senngo puɗabberol haralde rewoore heen ndee : gannga oo e hoore mum.
Aawtipuɗi noon, walla mbiyen puɗi ɗi gabbe, ina peccii e diɗɗe ɗiɗi mawɗe : diɗɗal poylolli-gabbe [3]e diɗɗal coomɗi-gabbe[4]walla mbiyaa puɗi-piindooji. E nder poylolli-gabbe, hono no innde ndee holliri nii, ko ɓoccolde[5] weejnde nde mojaaka darii darnde abbere ndee, waɗde nde wonata ko foylolde. Coomɗi-gabbe noon ngoni jeñtinooji ɓesnooje, ƴoƴooje e ummaade e ƴellitagol ɓoccinirde huurnde ɓoccolde ndee. Ko ɗuum waɗi ɓesnoore ndee wiyeede ko ɓoccinirde ƴoƴnde (ɓennunde), hay so tawii, ende siforee fuunti-ɓesnoore walal funeere-ɓesnoore, so nde mahiima e ceŋɗe piindol goɗɗe ɗee. En naatantaa ɗoo, eddaaji tati ɓesnooje e sifaaji mumen.
Hay so iwdi puɗi ɗi gabbe heɓindaaka tawo no feewi, jiytule ɓurɗe hesɗude ɗee koddiri peeñgol majji ko e raawre Dewoniire, mbiyen hedde 400 ujunere hitaande, ado hannde.
Toɓɓingol cowingol e keblugol abbere
Toɓɓingol cowingol
Horworde bumminirde naatat e nder ɓoccongel, e rewrude e toɓɓinirgel[6]. Horworde ndee taccita kesiiri[7], ngam yettaade sasa ganngureewa. Ko e nder kaan sasa woni ɗo feeñfeeñre toɓɓingol cowingol waɗata. Ko ndeen, talkurol[8]gootol fiɗɗitoo e nder talkural tiindoo ɓoccolal[9] toɓɓina ngal, ngam rokkude ɓoccoonde arwaniire (2n), laatoytoonde ganngaaru. Talkurol ɗiɗaɓol tawtoyaa gaaluuɗe sasa ɗiɗi goɗɗe ɗee, taayondira e majje ngam rokkude ɓoccoonde ɗiɗaɓere ndee (3n), wontoyoore ndesaari ñamri saawotoondi e nder abbere, woni mboofoondi[10].
Ɓoccoonde arwaniire ndee ƴellitortoo ko gaarpeƴol, ngam rokkude gannga. Ganngaaru abbere mahii ko e ɗaɗel, pooɓel, noppon ɗiɗon e ɗemɗemol kaaɗtamol[11].
Mammadu Saalif Mbaay
[1] aawtipuɗi = spermaphytes
[2] puɗabberol = sporophyte
[3] poylolli-gabbe = gymnospermes
[4] coomɗi-gabbe = angiospermes
[5] ɓoccolde = ovule
[6] toɓɓinirgel = micropyle
[7] kesiiri = nucelle
[8] talkurol = anthérozoide
[9] ɓoccolal = oosphere
[10]mboofoondi = albumen
[11] ɗemɗemol kaaɗtamol = gemmule