FIJO | E kudol Gelongal BAH

Mo fijo mum weli weldu e fijdiiɓe mum

Fijam ko fijo naale e bawɗi mum

Ɗiin bawɗi wonaa mo woni kala waawi amde ɗum

Ngam so neɗɗaagal fiyii bawɗi ko hakkille amanta ɗum

Gamduɗi noon ko faama woni juurgal mum

Mo fijo mum weli weldu e fijdiiɓe mum

So hakkille asii woyndu yoo miijo ýoog e mum

So neɗɗaagal jabbii ngesa ko ndimaagu aawata ɗum

Biyɗo ko ýoýɗo mo huutortaako miijo mum

Ko belooje keewɗe koɗotoo joom mum

So enɗi ngoppii ɓernde puɗii e dootorɗe joom mum

Ɗiin enɗi ko lokotooɗo muynata e mum

Fijam, fijam ko fijo fulɓe e kinɗe mum

Yiɗde ngayri hoto waɗ gaynaako yeeyde dewbo mum

So yiɗde kaŋŋe waɗii baylo yeeyde taane mum

Ñande dahooɓe ngari maa baylo aanndu e hoyre mum

So lawbo rokkirii ngorba mum

Ñande feýýere dawi maa aanndu e dimle mum

So ñaamde welii jaawanndo haa taýii ɗemngal mum

Oon wontaa fewjande laamɗo mum

So tooroodo rewii amde haa rufii dahaa mum

Maa taw so janngooɓe ngarii winndirta ko tuute mum

So sakke rewii ŋolde haa solii ñiiýe mum

Ñande dawri ɗatngal tampida e cawgu mum

So mahbo nefii waalo sabu loofal ɓakke mum

So yiɗii mahde hol ko mahrata looɗe mum

Ngam cubballo yiɗde liingu mawngu wona hiraande galle

mum

Woto waɗ ɗum seŋde ɓiyum e doolinnge mum

So bammbaaɗo rewii faaro haa taýii peɗeeli mum

Yoo ndaarane tabalde hoddu nattii ko mum

So gawlo rewii muuɗde haa muumɗinii hunoko mum

Dañataa askinde rimɓe mum

Maccuɗo noon ko ɗii wasuyaaji njoganiimi ɗum

Yo rew e tagɗo ɗum waasa ɗaminaade e hono mum

Fijam, fijam ko fijo naale e jarduɗi mum

Fijam, fijam ko fijo naale e jolɓe mum

Njiɗ mi ko joloowo jolna banndum

Njiɗ mi ko jaroowo yarna banndum

Kono mi yiɗaa joloowo wona e jalde hono mum

So tawii lahal karaw ko ñedde wootere woni e mum

Ko gooɓe jiile njarata karaw mum

Kono so gooto haaɗtinii ñedde e hoyre mum

Oon ene haani ñaamdiiɓe mum kutoo ɗum

So baaba galle ammbii afo mum

Oon hoto koɗo mum hoolo ñallande ɗum

Fijan fijan ko fijo puniiɗo e funeeɓe mum

Puniiɗo noon yo anndu ko ajnde woni lelnde mum

So puniiɗo ajjaaki baklitorɗi mbara ɗum

So tawii kay oon puniiɗo ko ponnduɗo funeeɓe mum

Fijam mo fijo mum weli wedu e fijdiiɓe mum

Kono so fijirde arii e bonde ko teemedere njoldata e

dingire mum

Ɗuum noon hade dingiral ngal enen ndenndi ɗum

Jolɗo kala yoo ñeeŋ ɗalda banndum

Kono so cafroowo ɗeɗɗii ñawɗo mum

Oon ñawɗo yaawataa ummaade e lelnde mum

Kala ko waandu artaani baaba mum

Waawde ŋabbude nde kam haanaani ɓureede ɗum

Mo moomi njuumri buubi ngommba ɗum

Mo felliti nawlirde fonndat baalanɗe mum

So tawii ýiiwoonde ɗaminaande fof saaya

Alaa koolotooɗo ubbude aawdi mum

So laafa waɗtii ɓuucaade ngaandi joom mum

Ɓuri haande tan ko itteede ɗum

Mo gujjo mum walli yiylaade yiytataa majjere mum

Lootoowo maayɓe ene yoɓee noon oon hoto tampuɗo

teeldu e mum

Fijam, fijam ko fijo naale e jarduɗi mum

So fijo welii weldu e fijdiiɓe mum

Fijam, mo woni kala yo waajto hoyre mum

Mo woni kala yoo yeewtid e miijo mum

Mo woni kala kadi naamnito hoyre mum

Hol to ngummi ɗen hanki ?

Hol to ngon ɗen hannde ?

Hol to pay ɗen janngo ?

Hol ko ngonno ɗen hanki ?

Hol to ngon ɗen hannde ?

Hol ko ngontoyten janngo ?

Hol ko njogino ɗen hanki ?

Hol njogi ɗen hannde ?Holi njooɓaari men janngo ?

Mo woni kala yoo jaabto hoyre mum

Ngenndiyankaagal so wontii ɓayre ene haani mo woni

kala fiytoo becce mum

Kono noon ñande ɓaleeɓe ndawraa maa wood ñolɗo e

suudu mum

Sabu jaambaraagal luɓangal ko hello e hakkille ittata ɗum Sabu puccu ýoog mbabba yar ɗum ko niɓɓere waɗi ɗum

Gelongal BAH

 

NGATAMAARE | E kudol Mammadu Abdul SEK

Ngatamaare Sammba toɓa

Yimɓe ndawra jañnja

Ngatamaare sahoo leppa

Huɗo fuufa jawdi fof morsa

Muumon ndilla come ciika

Gedde cekka paaɓi ŋaaka

Jawdi e yimɓe fof cofta

Ngatamaare baban ɓuuɓol e keccol

Njurum e yurmeende

Duule ndunngu majje e maaje

Golal e gollal demal ndeenka

Juuɗe e jullaale e juññinanɗe gayi

Ilam e pusam dawol e demal

Arano beyaat haa tataɓo

Saro e ƴaro bawɗi e baaɗi

Baɓɓati e bamɗi girji

Caalli e beeli colli caɓi e cooji

Kiwal kelal manngo mumi

Paggiri piice murtooɗe

Poɗɗe dene jaheeje e jaaɓe

Mumi paggiri e makka

Ngatamaare maayirde ceeɗu

Naatirde ndunngu wilto e morso

Ngatamaare baban kiwal e kelal

Kesal naro e coñal

Dimngal rooɓto lappere

Ɓetu asakal dimle nguurnaandi

Ngatamaare baban ndunngu

Ngatamaare yuman beeli e biidi

Ngatamaare jam e jaleeɗe

Jibina yaajeende e haaranduru

Haa jawdi fof wilta wuro e ladde

Haa ceeɗu doga woɗɗitoo

Kawle loma ngarda e welnere

Pijirlooji jamma e dingire

Sarooji jakkunde gure

Pelle-pelle cente-cente

Sagataaɓe mbasondira ɓuraa finde

Ɓuraa tiiɗde ɓuraa suusde

Ɓuraa jolde ɓuraa faamde

Haa yello cer taagara e diwngo dutal

Haa diwel lori e ñakkoo

Piccel ngori e baydi yagga njaaloo

E dingire jammaaji dabbunde

Ngatamaare haayoo maa

Koɗo belo koɗo ɗaminanooɗo

Tooli maa kooni a jaɓɓaama

Mammadu Abdul SEK « Feetere Jeyngol »

 

Haawniinde! | E Kudol Jibriil Hammee LIH

Hol ko woni haawniinde?

Mi haalan ma ko woni haawniinde

Haawniinde ko ɗo Dimo rimndaa dimle, regginaa

Haawniinde ko ɗo kowhowo furetee, fuuptee

Haawniinde ko ɗo ñamminatnooɗo

Dakmittoo e kedde keddantenooɗo

Haawniinde!

Hol ko woni haawniinde?

Mi haalan ma ko woni haawniinde

Haawniinde ko ɗo ɓakkere ɓaakiinde ñaametee

Haawniinde ko ɗo nehoowo larbetee

Haawniinde ko ɗo tedduɗo hoynetee

Haawniinde!

Hol ko woni haawniinde?

Mi haalan ma ko woni haawniinde

Haawniinde ko ɗo kersoowo ɓolotoo yeeso fasɗe mum

Nattuɗo yeeytaade

Haawniinde ko ɗo esiraaɓe naatdata e sutura

Njahda dow wuro

Haawniinde!

Hol ko woni haawniinde?

Mi haalan ma ko woni haawniinde

Haawniinde ko ɗo mawɗo hulata jaabaade kecco

Haawniinde ko ɗo suka saannotoo

Haaya e mawɓe

Haawniinde ko ɗo kaaraysira, dokko

Suuɗotoo e niɓɓe,

Mumɗoo ngabbon no doombel

Haawniinde!

Hol ko woni haawniinde?

Mi haalan ma ko woni haawniinde

Haawniinde ko Tata Walataa!

Kono dummbirdu dummbitto

Kono dammbordu dammbitto.

Jibriil Hammee LIH

(Dummbirdu Walataa 18/11 /1988 )

Fuuta | E Kudol NJAAY Saydu Aamadu

FUUTA

Ngel mo suwaa lummbo woto jal jooliiɗo

Sibu mo suwaa maayde tagdaaka

Ɗuum teeŋti e hannde e fuuta

Ñiiɓirde jaambareeɓe, seerenɓe e waliyaaɓe

Leydi jaɓɓe e dinndeeje

Ɗibbe e baŋtiŋŋeeje

Ɗooje e ceeweele e ciluɗe e gijile

Ganni maa ko aljanna

Remooɓe awooɓe e aynaaɓe

Nde wonnoo gawri ina heewi

Mbaarudi saɗtaano

Toɓo toɓat-noo ko e seeno

Rega e ñaaruuje

Waamma e caalli

Pete ŋeeɓoo

Beeli cora

Hakkunde baraawo e ndiriire

Puɗi mbewa nguboo

Ƴellita ŋari leydi

Neema bey baali e baqareeje

Sooño majja joote njooloo

Ilo ila maaje coora haa nguufa

Joñoo jireele

Heege majja joote njooloo

Seeɗa alaa ceeɗaaɗo woodaano

Ko kolli jirwuɗi e sabareeje

E oon sahaa duuminooɗo

Hannde noon ko woondu

Kala ganndunooɗo hanki maa

Toɓo toɓaani

Ilam ilaani

Sooño haawi hanndiima

Heege ñippii araraay

Puɗi maayii ɓoliima

Jawdi halkiima

Kullon mbiidii

Remooɓe lorlii

Aynaaɓe najii

Awooɓe paayii

Ko weeɓnoo saɗtii

Hay toɓɓere nattii dañeede

Ñawu ne sompii mbaggu ñoriima

Cafrorɗe ko pehe mehe

Ngalaa so wonaa kaayitaaji

Ɗo dogee waɗii

Ɗo tiindee alaa

Uujo uddii dame

Nana tammbii gaawal

Happaani miskineeɓe ngaanii pusii

Fuuta ñaarii olii

Wontii biille e karaaje

NJAAY Saydu Aamadu

 

Fuuta | E Kudol Ibrahiima Saar

Fuuta so a innaama

Ƴiiƴam lalla e ɓernde am

Miijooji muusɗi koɗoomi

Ɗoyli ngeggana mi

Aduna soofta mi

Ñamri mbelndi mettita

Haaju bona

Mi haamtoo

Mi saɓɓitoo

Mi miijoo hanki maa

Hanki mo mi tawaaka

Saanga e saangaaji

Nde kolli mbeli mbeeɓaani

Jammaaji dingire

Boombi e sagataaɓe

Lew-lewe demminaare

Fuuta

Gila naange maa muti

Lewru maa ronki ummaade

Sammba arani ngenndi en

Ngarii cuuɗii

E caggal fiyaaka moggi

Gannde maa njeddaa mbirnii

Aadaaji maa puuynaa cuuɗii

Ngalu ma wujjaa

Neɗɗaagal maa tamaa

Fuuta

So a innaama

Miijooji muusɗi koɗoomi

Ɓiɓɓe maa hanki ko yontaaɓe

Hannde ko wostaaɓe

Jaleeɗe hanki

Bojji hannde

Jaambaraagal hanki

Ɗaminaare hannde

Dimaaɗi mbirgii

Waɗɗotooɓe ngoodaani

Añɓe heege ɗomka

Majjere e ñawu

Ndookii galle baaba

Mbiyi kala jaltuɗo mi taƴa

Hol to hammaayerooyel woni?

Dannga yumma mum yooliima

Boolummbe ngullii lukii njehii

Maaje ɓeeɓii

Ndunngu ko e miijo heddii

Gese cooyii Biille keewii

Dingire pusii

Awooɓe aynaaɓe remooɓe

Ɗannaniima ndii jawdi

Ndi ɓe njiytataa

Ngontii reenooɓe galleeji

Ɓee laamɓe hesɓe

Hesooɓe ngalu ngummingu

E doole miskineeɓe

Ɗe ɓe njooɗii

Liggotooɓe e ndii mbaylaandi

Ndi waylataa joote

Fuuta

Tuubaak wiy a fuutii

Sabu yimɓe ma o fuuntii

Kono tuubahaako ina woocee

Ndeke fuunti no bacce

So toɓo iwraani dow

Yo toɓo iwru les

Aduna bonaani ɓooy

So doole ndonkii

Yo doole keɓɓo

So kalfaandi juutii

So jawdi fuuntii

So janfa hoynii

So ɗaminaare fuuynii

Yo ndimaagu futtu

Yo yonndikinaare ittu

Yo hoolaare lottu

Yo katantaagal dottu

Añɓe yo ottu

Kalfaandi yo nattu

Jam yo artu

Bojji yoo caɗtu

So laaɓaani yo en mbaɗtu

Ibraahiima SAAR

Pulaar: Damal Celluka

Celluka ko ganndal kaalowal kala ko fayti e ɗemngal gila to njuɓɓudi maggal, lelngo maggal, haa yottani ma no ngal haani wowlireede. Wonaa no neɗɗo weldaa fof haaldata. Ɗemngal fof ina jogii tan no haaldatee. Won ko angal jaɓa kadi won ko angal saloo.

So en mbiyii celluka Pulaar noon, hanti en tonngiima e ɗemngal men. Ngal wonii haaju men e kuccam men. Kala maakɗo (kaalɗo) ko wonaa kanngal, o wiyee wonnde o haalaani Pulaar. Won heen kadi ina kaala ngal tawa kaali ngal ko e mbaydi ndi sellaani. Ɓe mbaɗtee e laawol walla ɓe ngoppiree noon ɓe puyboo e maayo Pulaar ñawɗo.

Yoo faame kadi wonnde celluka tuugnotoo ko e kaalki yimɓe haa teeŋti noon e mawɓe men haalatnooɓe Pulaar ɓolo mbo jillaani ɗemɗe goɗɗe. Waawnooɓe Fulfulde laaɓnde cer tawa juuto daawal waylaani no ɓe kaaldatnoo.

— Lelngo haala: no haala ka lelorii, no ka wayi. Mbele aka yuɓɓi walla ka yuɓɓaani. Mbele aka ɗooftii njuɓɓudi ɗemngal ngal. So en dokkii yeru mbiyen: “ko aan wiyi miin yaha soodeede kosam”. So baawɗo Pulaar o nanii kaa haala, o mbo annda ko kaalɗo o yiɗi haalde kono kadi o mbo yananaa oon ko Pulaar ñawɗo bof haali. Baawal makko ɗemngal ngal holla mbo wonnde konngol ngol ko nii haannoo leloraade: “Ko aan wiyi mi yo mi yah mi soodoya kosam”. Ɗoon celluka huutoraama ɗoon.

— Jooforde e toɗɗorde: celluka ina wallita neɗɗo e anndude holi ndeen jooforde/toɗɗorde fotnde huutoreede e kala nokku. Joomum heɓa anndude wonnde mbaalu ko ngu e nguu, nagge ko nge e ngee, maaro ko e koo…eknh. So Baabaho wiyi ma: “Puccu ba ina yaawi” mbiyaa ɗum wonnde bonnii Pulaar. Puccu ko NGU haani toɗɗoreede. Kala mawnuɗo e renndo fulɓe, ɗo Fulfulde wollatee (haalatee) joomum heewaani jiiɓondirde jooporɗe e toɗɗorde. Ko janngoowo ɗemngal ngal heewi yande e ɗeen juume.

—Teelɗinde e hebbinde: celluka ina daroo ɗoon darnde lobbere. Wowlaandu fof ina jogii tan no hebbinirtee e no famɗinirtee. Joomum annda alkule baylotooɗe iwde e teelal fayde e keewal bayɗe no: -R e D yeru: rawaandu wonta dawaaɗi -F e P yeru: faandu wonta paali -S e C: sonndu wonta colli…eknh Joomum annda kadi wonnde NAGGE keewal mum ko NAYI wonaa NAGGUUJI.

Celluka ina heewi dame, damal heen fof ina jogii tan ko huccani. No mbiy-ɗen adan nii tan wonnde celluka ittatee ko e kaalki yimɓe. Woto neɗɗo janngu celluka seeɗa tan wiya ina bonnita no yimɓe fof kaaldata. Won heen mbiya wonnde helmere PULAAR sellaani tawde tan jooforaama o. Yoo humpite wonnde ɗemngal wonata tan ko e yahde ina wayloo.

Geɗel ɗiɗmel ngel ko so fulɓe aduna ɓe fof njaɓii janngude celluka paamotiral hakkunde maɓɓe weeɓat. Ina jeyaa e ko haɗi en nanondirde waasde en humpitaade ɗemngal ngal sanne. Heewɓe ina mbiya yoo ɗemngal woottiɗine. Miin dey yiyannde am holli-mi, caggal no kumpitii-mi yoga e caltule (ngaddinaaji) fulɓe, ko ɗemngal ko ngal gootal. Ngal hatojinaani e woottiɗineede.

Woni caɗeele men tan ko en njokkondiraani e fulɓe woɗɓe. So en keɗondirii, en kuutoriima Fulfulde ɓolnde nde jillaani gowlaali ɗemɗe goɗɗe, en paamondirat.

Yoo neɗɗo jaɓ janngude ɗemngal mum. Woto o wiyu wonnde haalde ngal tan yonii mbo, alaa yo o janngu ngal; o luggiɗinoo e maggal; o takkoo mawɓe, o heɓa e mum’en kelmeendi kesiri. O suusa naamndaade, o waasa hersude. O sooda defte binndaaɗe e Pulaar, o tara ɗe. O wona keɗotooɗo no yimɓe kaaldata.

En teddinirii binndol ngol musiɗɗo men Fandou Almoudo e Giɗo Pulaar Almudel Murtuɗo.

E kuɗol: ✍️ Mohammed Jallo

Yontii nde Pulaar waɗatee he Google Translate.

2020… Luɓam noppi e muñal mi siimtane gonwonal ndee lowre lollunde innateende Google Translate (guugul transi-leyt). Lowre ndee ina jogii mbaydi jaaɓngal (app). Ko ɓuri teemedde joy ujuɓal (500 million) neɗɗo ina kuwtoroo lowre ndee. Hannde (2020), Google translate ina waɗi 109 ɗemngal.

Hade men woɗɗoyde nganndinen gollal ngal lowre ndee waɗata. Lowre ndee firtata ko ɗemɗe. Yeru: binndaa he Farayseere konngol mbaɗtaa ngol he Engeleere walla mbaɗtaa ngol he wootere he 109 ɗemngal tawateengal he lowre ndee. Lowre ndee ina mari njeñtudi mawndi, ngati nde yiytondirii heewɓe. A nde walla hay ɗannotooɓe fayde leyɗeele goɗɗe no paamondiri he waali wureeɓe ɗeen leyɗeele.

Caggal nde en keftinii yahdu lowre nde, alaa e sago maaken (njaŋtoɗen, kaalen) muuyaaɗe men. Woni muuyannde men ko yoo ɗemngal men (Pulaar) ɓeyde he doggol ɗemɗe gonɗe to Google translate, ngati fotde ɗemɗe 13 Afrikiyankooje ina he lowre he. Yontii hanti nde Fulfulde jeyatee he doggol ɗeen ɗemɗe ngati ɗemngal ngal ko jaajngal, ko ngal cari ngal. Ina saɗi to ngarataa he Afrik to ngal alaa haalooɓe. Ko ɓuri teskeede koo kam a ngal haalee he mbaydi jaaliindi he 19 ngenndi Afrikiyankeeri.

E ɓeydude heen, mi winndiino ɓe ɓataake keeriiɗo. Ɓataake oo soomnoo ko laaɓndal; holi ko tagi ɗemngal Pulaar tawetaake he lowre mon? Ɓe njaabtii mi e wiyde wonnde ngam ɗemngal ɓeydee he lowre maɓɓe, alaa e sago tawa a ngal timmini kuuge ɗe ɓe lelni ngam heftinde ɗemngal.

Kuuge ɗee ko nii lelorii:

1) Ngal wona ɗemngal binndateengal

2) Ngal wona ɗemngal pirateengal he ɗemɗe goɗɗe. Tawa ina woodi ko ina abboo he firooji ujuɓal (million) wowlaandu firaandu he ɗemɗe goɗɗe. Tawa ɗemngal ngal ko kuwtorteengal sanne gila he laamu haa he dawrugol e geɗe gabbitiiɗe he ɗum ɗoon.

3) Tawa a ngal jogii yarlitiiɓe, muynuɓe ngal, fellitɓe gollodaade he maɓɓe ngam naatnude ɗemngal ngal he lowre maɓɓe. Ɓe mbiyi-mi kadi si tawii miɗo anndi wonnde ɗemngal ina huuɓni, ina loowi, ina hattani kuuge ɗee kala yo mi winnduɓe yowre he ngol jokkol: https://translate.google.com, mi haala toon muuyaaɗe am e tuugnorɗe gaddanɗe-mi hoolaade wonnde ɗemngal ngal ina haani ɓeydee he lowre maɓɓe. Ndobiimi he jokkol ngol ɓe ndokki mi ngol, kaalanmi ɓe tuugnorɗe am. Mbiymi wonnde ɗemngal Pulaar ko ɗemngal tacci-keeriwal. Ko ngal ɗemngal caringal he ngaawe haa teeŋti noon he doŋre Afrik. So tawii ko binndol, a ngal jogii binndol keɓtinaangol he winndere hee kala gila hitaande 1966 e ballal UNESCO.

To bannge fireede ɗemngal ngal, ɗemngal ngal ina firaa he ɗemɗe aduniyankeewe ɓurɗe lollude hannde he winndere ko wayi no Farayse, Angeleere, Aarabeere… Eknh haa heewi. Angal huutoree he laytol renndo ngol no feewi. Lowe ina ngoodi ko wayi no: Pulaar.org, Pulaagu.com, peeral.com,…eknh haa heewi. Angal huutoree he Facebook (fasebuuk). E nokkuuji goɗɗi ɗuuɗuɗi masinta (sanne). Angal mari caggitorɗe (dictionnaires) keewɗe.

To batte kuugal battiniingal ngal, leñol ngol ina heewi sagataaɓe yarlitiiɓe fasniiɓe ɗemngal ngal ɓe ngalaa darnde so wonaa yo ngal heɓtine. Caggal nde mbinndu mi ɗum ɗoon fof, kollir mi tuugnorɗe am, njahmi to jaaɓngal maɓɓe gonngal he Playstore, mbinndumi toon muuyaaɗe am kadi. Holi feere jogaande? Jooni noon, banndiraaɓe ina moƴƴi kadi mbo woni he men kala winnda ɓe, wiya wonnde ina hatojini he Pulaar oo nde naatnatee he lowre nde.

Si jowe yimɓe ɓee keewi, pawpawtondirii he koye maɓɓe, maa ɓe ƴeew ko haalatee koo. Nde tawnoo sahaa e sahaa kala woodat ko ɓe mbayli he kuutorɗe maɓɓe, so keewal yimɓe ɗaɓɓooɓe yo Pulaar waɗte toon ɓee ittii tan maa ɓe ƴeew ɓeydude Fulfulde nde toon. Onon he jam.

E kuɗol: Mohammed Jallo

9e Jeux de la Francophonie : Le Maroc trône sur le classement des médailles à Kinshasa

Kinshasa, 6 août 2023 (LeReflet) – Le Maroc a terminé à la tête du classement des médailles, à l’issue de la 9e édition des jeux de la Francophonie. La terre congolaise sourit aux Marocains, qui ont glané 58 médailles dont 23 d’or.

La neuvième édition des jeux de la Francophonie qui s’est déroulée à Kinshasa du 28 juillet au 6 août a livré son verdict. Le Maroc se taille la part du lion, notamment grâce à ses athlètes dames. Ces dernières ont en effet remporté 38 des 58 médailles citées plus haut, dont 18 des 23 médailles d’or.

Ce nombre record de médailles (23 or, 16 argent et 19 bronze), est une première pour le Royaume. L’athlétisme (42), le judo (8), le Cyclisme sur route (5), la lutte (2) et la jonglerie avec ballon (1), sont les différentes disciplines qui ont permis au Maroc d’hisser haut son drapeau.

Le Maroc, faut-il le rappeler avait organisé la première édition des jeux de la Francophonie à Casablanca, en 1989. A l’époque, le pays s’était classé 3e avec 21 médailles au compteur.

Ce succès marocain, intervient à la suite de nombreux autres, qui mettent en exergue les stratégies et moyens mis en œuvre pour le développement inclusif, à travers le sport.

Emission POTTITAL du dimanche 30 juillet 2023 | TVM | Replay

 

Nous vous proposons la rediffusion Pottital du dimanche 30 juillet 2023. Elle est consacrée à la place des langues nationales dans les médias, notamment publics.  

 

 

Sahara : Saint-Vincent-et-les-Grenadines considère le plan d’autonomie comme « unique solution »

Nouakchott, 24 juillet 2023 (LeReflet) – A l’ occasion de sa visite de travail au Maroc, le premier ministre de Saint-Vincent-et-les-Grenadines, Ralph Gonsalves, a considéré que le plan d’autonomie présenté par le royaume du Maroc, est « une unique solution » à la sortie de crise, sur l’épineuse question du Sahara.

Ralph Gonsalves a exprimé cette position, vendredi 21 juillet 2023, à travers un communiqué publié à l’issu de son entretien avec le chef de la diplomatie marocaine, Nasser Bourita.

Le chef du gouvernement de Saint-Vincent-et-les-Grenadines a par ailleurs salué les efforts déployés par l’ONU, notant que c’est le cadre exclusif pour parvenir à une solution politique réaliste et durable au conflit régional autour du Sahara.

La rencontre a été l’occasion pour le Maroc, de réaffirmer son attachement au processus politique qui se déroule sous l’égide des Nations Unies, renouvelant sa pleine coopération au secrétaire général de l’ONU.